Internet nam je lahko v pomoč pri zabavi, izobraževanju, komunikaciji, ustvarjanju in še čem. Toda včasih čustva, ki jih občutimo pri uporabi spleta, še zdaleč niso prijetna: zavist, tesnoba in celo samozaničevanje. FOMO ali strah, da bi kaj zamudili je neskončen krog: ko smo na družabnih omrežjih, nas lahko zagrabi panika, da zamujamo življenje, ko pa odložimo telefon, se lahko bojimo, da se spletni svet premika prehitro, da bi ga pozneje dohiteli. Neprijetni občutki, ki jih povzroča FOMO, prizadenejo tako odrasle kot otroke, pogosto pa jih spremljata pomanjkanje samozavesti in celo nekakšno razočaranje nad življenjem. Ali veste, kako se boriti proti temu problemu? Tukaj je nekaj nasvetov.
1) Krepite otrokovo samozavest
Ko otrok opazuje svoje prijatelje na spletu, se lahko počuti izključenega iz zabavnih aktivnosti, ki jih vidi pri drugih. Zaradi sledenja določenim vplivnežem lahko otrok tudi verjame, da mu pomanjkanje denarja ali materialnih dobrin preprečuje, da bi bil popolnoma zadovoljen. Takšna čustva lahko izhajajo iz otrokovega splošnega pogleda nase in na svoje življenje. Kako se spopasti s takšnim občutkom manjvrednosti? Prizadevajte si konstantno podpirati otroka pri krepitvi njegove samozavesti in občutka lastne vrednosti. Otroku dovolite, da si sam izbere hobije, in ga morda spodbudite, da se včlani v kakšen klub. V njih lahko otroci v živo komunicirajo z vrstniki in premagajo strah, da bi bili iz česa izključeni. Učenje otrok, da se osredotočijo na proces in ne na rezultate, jim lahko prav tako pomaga pri krepitvi samozavesti. Morda na primer uživajo v umetnosti, vendar ne marajo rezultatov svojih umetniških prizadevanj - zagotovite jim, da je najpomembneje, da uživajo v aktivnosti sami. To jim lahko pomaga ceniti proces in sprejeti spregledane trenutke veselja, ki se pogosto ne znajdejo na družbenih omrežjih.
2) Na novo definirajte kaj je “normalno”
Ko na spletu vidimo le najboljše iz življenja drugih, se lahko naše dojemanje normalnosti spremeni. Naš vsakdanjik lahko postane dolgočasen in pust. Tudi kot odrasli se moramo pogosto opomniti, da so trenutki ujeti na spletu, le izbrani delčki večje, veliko bolj zapletene resničnosti, v kateri ni vse popolno in glamurozno, ampak vključuje tudi težke ali običajne stvari. Za otroke, ki veliko časa preživijo na spletu, je ta koncept morda še težje razumljiv. Kako lahko svoje otroke in sebe opomnimo na mozaično naravo družbenih medijev? Pomagate si lahko s poskusom:
Skupaj z otroki s telefoni dokumentirajte svoje življenje v določenem časovnem obdobju (lahko je to dan, teden ali celo mesec). Po tem se usedite in se pogovorite o fotografijah, ki ste jih posneli. Zakaj ste jih posneli? Ste bili v teh trenutkih resnično zadovoljni? Primerjajte fotografije, na katerih ste videti srečni, z resničnostjo in se pogovorite o tem, kaj se je dogajalo v ozadju - ali slike resnično ujemajo čustva, ki ste jih občutili? Ali obstajajo kakšni nepozabni trenutki, ki jih niste fotografirali? Cilj poskusa je otroke opomniti, da so fotografije sicer lahko odličen medij za spominjanje nekaterih utrinkov iz vašega življenja, vendar ne morejo zajeti resničnosti kot celote.
3) Naj bodo socialna omrežja prijeten svet
Nekateri morda menijo, da boj proti FOMO pomeni, da se je treba od socialnih omrežij popolnoma odklopiti, vendar to ni nujno tako. Znebiti se družbenih medijev je morda pravzaprav nerealno in celo nerazumno. Naši otroci naj se raje osredotočijo na vidik, na katerega lahko precej zlahka vplivajo – na vsebino, ki jo sprejemajo na socialnih omrežjih. Spletni svet, v katerega vstopajo prek svojih platform, je v veliki meri odvisen od njihovih lastnih odločitev. V skladu s tem jim, če se zaradi družbenih medijev počutijo nesrečne, ni treba samo sedeti in sprejemati negativnih čustev – uvedejo lahko spremembe. Otroka vprašajte, ali je na spletu kaj, zaradi česar se počuti neprijetno. Oba lahko pregledata svoje profile in se pogovorita o tem, kako na vaju vplivajo nekateri ljudje, ki jim sledita. To lahko otroku pomaga razumeti njegova čustva - veliko otrok doživlja FOMO, vendar se tega ne zavedajo, ker ne vedo, kako razložiti in kam umestiti svoja čustva.
Ko delite svoje izkušnje s FOMO, pokažete, da ta težava lahko vpliva na vse nas, pa tudi, da se je o njej mogoče pogovarjati in jo premagati. Če vi ali vaš otrok spremljate koga, ki v vas vzbuja neprijetna čustva, kot so jeza, žalost ali občutek izključenosti, se pogovorite o možnostih odpravljanja takšnih vplivov. Takim računom lahko ne sledite več ali pa jih date na “mute”, pri čemer oseba na drugi strani sploh ne bo vedela za vaša dejanja. Poudarite, da je kljub temu, da lahko določeni računi vzbudijo negativna čustva, vedno bolje, da tem profilom preprosto ne sledite, namesto da na njihove objave pišete sovražne ali posmehljive komentarje.
4) Lotite se aktivnosti brez telefona
Telefoni niso naši sovražniki, vendar nam lahko to, da jih od časa do časa odmaknemo od svoje bližine pomaga, da uživamo v tistem trenutku. Izberite dejavnost, v kateri vaš otrok uživa, odložite telefone in preprosto uživajte v družbi drug drugega. Najbolje je, če v načrtovanje vključite tudi otroka in mu dovolite, da predstavi nekaj svojih zamisli o tem, kako preživeti skupni čas. Kot pojasnjuje psihologinja Jarmila Tomková: "Ko so otroci ustvarjalci ali soustvarjalci dejavnosti, so veliko bolj motivirani in vključeni. To, da so soustvarjalci, prav tako pripomore k njihovemu občutku kompetentnosti in samostojnosti, kar lahko podpira njihovo samospoštovanje in tako pomaga preprečiti ali odpraviti tveganje FOMO." Lahko načrtujete pohodniški izlet, se ukvarjate s športom, obiščete muzej ali igrate družabne igre. Med dejavnostjo se pogovarjajte o izkušnji. Ali vaš otrok uživa v dejavnosti? Če ne, kaj lahko storite drugače?
Ti trenutki so prav tako idealni za vadbo čuječnosti. Preverite svoje čute: Kaj vidite? Ali kaj vonjate? Ali lahko naštejete pet stvari, ki se jih lahko zdaj dotaknete? Vključite lahko igro, med katero bo vsak od vas poskušal uganiti, česa se dotika, medtem ko bo imel zaprte oči. Govorjenje o občutkih in vadba čuječnosti lahko pripomoreta k aktivnemu doživljanju resničnosti. Ne osredotočajte se samo na aktivnosti z družino. Organizirate lahko tudi dogodek, na katerem se vaš otrok druži s prijatelji in uživa v trenutku vključenosti. Nekateri starši po pouku otroke takoj odpeljejo iz šole, kar lahko omeji čas, ki ga otroci preživijo s svojimi vrstniki. Zaradi tega se lahko počutijo izolirane in osamljene. Skupinske dejavnosti otrokom pomagajo preprečiti ali premagati FOMO.
5) Prakticirajte “self-care”
Ko otrok na spletu vidi navidezno popolna življenja, lahko zlahka pozabi na svojo lastno srečo. Vaje hvaležnosti jim lahko pomagajo, da spremenijo svoje dojemanje samega sebe in nekoliko bolj cenijo svojo resničnost. Kako lahko z otrokom vadite hvaležnost? Vsak večer lahko z otrokom delite stvari, za katere ste hvaležni tisti dan - naj gre za velike dosežke ali vsakdanje dogodke (kot je odličen sprehod s psom ali sončno popoldne). Otroka lahko spodbudite tudi k pisanju dnevnika, v katerega bo zapisoval najpomembnejše dogodke vsakega dne. Starejši otroci lahko to počnejo sami, mlajši pa bodo morda uživali, če bodo tak dnevnik ustvarjali skupaj s starši ali sorojenci. Če se otrok odloči, da bo dnevnik pisal zvečer, je lahko ta dejavnost odlična tudi za izogibanje uporabi pametnih telefonov neposredno pred spanjem. Otroci lahko občasno ustvarijo tudi seznam, ki se osredotoča na stvari, zaradi katerih so občutili negativna čustva, pa naj gre za žalost, strah, živčnost itd.
Aktivnost za družine: Kako pomagati majhnim otrokom v stiski?
Z otroki se posedite in pripravite papir, pisala in košaro ali škatlico. V krogu naj vsak list papirja napiše, kaj ga trenutno teži. Po tem, naj sodelujoči v tišini odložijo svoje težave v košarico ali pa jih delijo s skupino. Ostali jih pri tem poslušajo in jih podpirajo, lahko pa jim celo pomagajo z možnimi rešitvami, če jih vprašajo po tem. Sodelujejo naj tudi starši in podelijo preprostejše primere vprašanj iz svojega življenja. Ta aktivnost družinam pomaga vzpostaviti varno okolje, uči poslušati in opozarja, da se kdorkoli lahko kdaj znajde v stiski in tudi, da lahko v težkih trenutkih drug drugemu pomagajo.
Pri sestavljanju seznama negativnih čustev naj starši otrokom pomagajo, da se otroci ne bodo počutili, kot da je vse breme na njih. Najbolje je, da otroci vključijo tudi kaj je sledilo negativnim čustvom. Zapišejo, kako so se odzvali na situacijo in kaj jim je pomagalo premagati neprijetne trenutke. Po določenem času lahko skupaj pregledate seznam in ugotovite, ali se na njem ponavljajo kakšni vzorci. Če se sprožilci ponavljajo, se jim lahko v prihodnje poskušate izogniti. Če se mehanizmi za spoprijemanje s težavami ponavljajo (in niso na noben način nezdravi ali škodljivi), lahko dnevnik vašim otrokom v prihodnosti pomaga pri premagovanju različnih duševnih izzivov, vključno s FOMO.