Iskanje ravnovesja: Spodbujanje samostojnosti in zagotavljanje varnosti

V tem blogu se nam bo pridružila otroška psihologinja Jarmila Tomkova, ki bo raziskala občutljivo ravnovesje med spodbujanjem samostojnosti naših otrok in reševanjem naših naravnih starševskih skrbi. Skupaj se bomo poglobili v strategije za spodbujanje občutka samostojnosti pri naših otrocih, hkrati pa izvajali varnostne ukrepe za zagotavljanje njihovega dobrega počutja.

"Postavljanje meja med svobodo in varnostjo ni stalen koncept," pojasnjuje Jarmila. "Je zelo individualno in odvisno od otrokove starosti in pripravljenosti. Po eni strani starši potrebujejo informacije, da se lahko prepustijo in zaupajo, da bo otrok ostal varen tako na spletu kot zunaj njega, po drugi strani pa s tem, ko otroku omogočimo občutek svobode, krepimo njegovo zaupanje v lastno odločanje, kar mu kasneje pride še kako prav."

 "Pomembno se je zavedati, da v življenju ni nič stoodstotno," poudarja Jarmila. "Medtem ko smo lahko z nadzorom vsakega otrokovega koraka na spletu 100-odstotno prepričani, da je otrok varen, se njegova popolna varnost v prihodnosti in pripravljenost za sprejemanje lastnih odločitev gradita drugače. Prav tako pa tudi popolna svoboda od zgodnje starosti ni dobra. Skupaj z otrokom moramo ugotoviti, kdaj in kako lahko prestopimo meje."

Meje so odvisne od starosti.

"Otroci pred devetim letom starosti, zlasti vrtci in učenci prvih razredov, so prvi uporabniki digitalnega sveta. To je starost, ko sta nadzor in popolno spremljanje ne le zaželena, temveč tudi potrebna in psihološko pomembna," pojasnjuje Jarmila. "Njihov kognitivni sistem in mišljenje še nista sposobna samostojnega odločanja in potrebujeta vodenje, skoraj kot navodila za uporabo. Otroci potrebujejo meje, da se ne počutijo ujete v kaosu."

"Ni treba postaviti le omejitev glede tega, koliko lahko uporabljajo svoje naprave - časovno načrtovanje njihovih "časovnih intervalov spletnih dejavnosti" je prispevalo k njihovemu zdravju in psihohigieni, temveč tudi ob katerih urah in katere aplikacije in spletna mesta lahko obiskujejo ter kakšna vsebina je sprejemljiva. Tako kot jim pokažemo, kako si pravilno umivati zobe. Pokažemo jim, da si morajo zobe umivati dvakrat na dan in da je dobro uporabljati tudi zobno nitko ter da ni preveč koristno ves dan jesti sladkarije. Morda otroku pravila in na začetku ne bodo všeč, a če ga bomo vsak dan opominjali in vodili skozi dejavnost, bo to postala navada, pri kateri bo naš nadzor vse manj potreben," poudarja Jarmila. "Učenje otrok o pravilnem vedenju na spletu lahko poteka prek dejanj, videoposnetkov, iger in skupnega uživanja v spletnem prostoru, ne pa zgolj z nizom pravil."

"Preden otroku omogočite več svobode, mu dajte ustrezne smernice, saj ga tako najbolje pripravite na to, kar ga čaka," svetuje Jarmila. "Ko je otrok nekoliko starejši (zgodnje najstniško obdobje, 10-13 let), se začne paradigma spreminjati. Morda bodo celo sami zaprosili za več svobode, ko bodo začutili, da jo zmorejo. Dobro jim je prisluhniti in skupaj najti najboljši možni način za napredek. Tu začnemo prehajati od popolnega nadzora k spremljanju, pri čemer starši določajo pravila na podlagi pogovora z otrokom

in pri tem upoštevajo otrokove potrebe in želje. "

Ko se otrok približuje odrasli dobi, Jarmila svetuje: "Najbolj pomembno je, da otroku zaupamo in se zanesemo na to, da vidimo, da otrok ne preživlja vsega svojega časa na spletu, da ima dejavnosti in da ni večjih težav. K nadzoru bi se vrnila le v primeru, če bi se pojavile resne težave."

Razlogi za vrnitev k spremljanju in nadzoru

V prvih letih uporabe je pomembno, da v celoti nadzorujete in spremljate otrokovo vedenje na spletu. Ko otroci rastejo in odraščajo, jim postopoma dajemo več svobode in prevzamemo vlogo vodnika, ne pa vladarja. Vendar pa so primeri, ko je ponovno prevzemanje nadzora potrebno in koristno.

Razlogi za vrnitev k spremljanju in nadzoru so lahko naslednji:

1.       Prekomerna uporaba spletnega prostora

2.       Zanemarjanje drugih dejavnosti

3.       Skrivnost pri spletnem vedenju

4.       Njihov spletni svet postaja večji od njihovega sveta brez povezave.

"Če otrok preveč časa preživi na spletu in to vpliva na njegove druge dejavnosti in osebnost, je treba ponovno preučiti pravila, ki smo jih določili in poiskati rešitev," svetuje Jarmila. "Če gre za resno težavo, je morda celo dobro, da se pogovorimo s strokovnjakom. Koristna je lahko tudi uporaba varnostnih orodij in ukrepov, zlasti pri majhnih otrocih, v določenih okoliščinah pa lahko koristi tudi starejšim. Vendar pa pred takšnimi ukrepi pri starejših otrocih močno svetujem uporabo dialoga in razumevanja."

"Poudariti moram, da če ne gre za težavo, lahko pretiran nadzor nad otrokom in prepoved svobode naredi več škode kot koristi. To lahko vpliva na njihovo duševno zdravje, odnos in samozavest," poudarja Jarmila, ko jo vprašamo, zakaj je svoboda tako pomembna. "Če se družijo tudi v realnem svetu in ne živijo samo s svojim telefonom, ni razloga, da bi jih omejevali."

Tveganja prevelikega nadzora nad otrokom - če ni razloga za omejevanje

Odnos med starši in otroki: zmanjšanje zaupanja, občutki nepomembnosti, pomanjkanje moči in glasu, zmanjšana samopodoba, naučen občutek nemoči in zmanjšana sposobnost samostojnega odločanja.

Družbeni vpliv: težave s prilagajanjem vrstnikom, nerazumevanje družbene dinamike in kulture ter težave pri vključevanju v družbo.

Zaupajte si! Opravili ste dobro delo

Najprej je pomembno razumeti, da vse, kar počnemo je in mora biti v korist otroka in ne zato, da bi premagali svojo negotovost. "Nič od tega, kar naredimo, ne bo nikoli 100-odstotno. O tem rad razmišljam kot o pravilu 70. 70 % je dovolj dobro; bolj ko pritiskamo nase in na svoje otroke, manj je to koristno zanje, za nas in za naš odnos," pojasnjuje Jarmila. "Starši morajo zaupati, da so pravila in načini, ki so jih svojim otrokom pokazali, ko so bili majhni, dovolj dobri. Svojo vlogo so že opravili. Sedaj je na otroku, da sam krmili svoje življenje. "

Delati napake je zelo človeško in naši otroci jih bodo delali prav tako kot mi. "Da, morda bo prišel trenutek, ko bomo videli, da se naš otrok bori, dela napake, vendar je to priložnost, ne konec sveta. Pokažite jim, kako se učiti iz napak in kako iti naprej. Bodite jim ob strani, vendar ne pritiskajte nanje. Takšne situacije so lahko priložnost za učenje za oba," sklene Jarmila.