Kako se z otroki pogovoriti o starševskem nadzoru

Ali naj starši uporabljajo aplikacije za starševski nadzor na skrivaj ali naj se o uporabi takih orodij odkrito pogovarjajo s svojimi otroki?

Dolgoročno je bolje izbrati pot odprtega pogovora. Starši morajo biti z otroki transparentni glede svojega pristopa k internetni varnosti, da bodo otroci jasno razumeli družinska pravila in svojo vlogo v njih. Prav tako se z odkritostjo glede uporabe orodij za starševski nadzor otrok ne bo počutil ogoljufanega ali prevaranega, ko in ne če, bo zanje izvedel.

 Vrste starševskega posredovanja pri uporabi interneta

 1.      Omogočanje mediacije: Starševske prakse, katerih cilj je omogočiti otrokom pozitivno uporabo interneta.

 a)      Aktivno posredovanje: Pogovori z otroki o njihovi uporabi interneta, deljenje spletnih dejavnosti in razlaga, kaj je na internetu dobro in kaj lahko škoduje. Aktivno posredovanje je najbolj zaželeno, ker je povezano z višjimi digitalnimi veščinami in otroke opremlja z veščinami, potrebnimi za razlago in obravnavo medijskih vsebin ter potencialno motečih situacij na spletu.

b)      Tehnični nadzor: Uporaba tehničnih sredstev za spremljanje otrokove uporabe spleta prek programske opreme za starševski nadzor. Spremljanje staršem omogoča, da vedo, kje so njihovi otroci na spletu - kaj počnejo na internetu ali s tehnologijo.

 2.      Omejevalna mediacija: Starševske prakse, katerih cilj je omejiti uporabo interneta s strani njihovih otrok.

 a)      Omejitve: Določanje pravil, ki omejujejo, do česa lahko otroci dostopajo, katere dejavnosti lahko počnejo ali koliko časa lahko preživijo na spletu. Omejitveno posredovanje je učinkovito pri zmanjševanju spletnega tveganja, vendar imajo otroci, ki so bolj omejeni, običajno tudi slabše digitalne spretnosti, zaradi česar so slabše opremljeni za reševanje problematičnih situacij.

 Poleg starševskega posredovanja obstaja tudi obratno posredovanje, pri katerem tehnično spretni otroci pomagajo svojim staršem pri različnih nalogah ali težavah, povezanih s tehnologijo.

Vir: Raziskava EU Kids Online, 2020

Kako lahko starši otrokom razložijo uporabo aplikacij za starševski nadzor?

Če želimo uživati v številnih prednostih interneta, moramo razmišljati o varnosti. Starši ne smejo biti ravnodušni do spletnih tveganj, vendar tudi ne smejo obravnavati celotnega interneta kot nevarnega. Namesto tega moramo otroke motivirati za odgovorno uporabo interneta in uporabljati orodja, ki omogočajo varnejše bivanje na spletu. To ni znak nadzora, temveč gesta skrbi in ljubezni. Če otrok to vidi že od malih nog, odraste z občutkom, da uporaba varnostnih orodij, kot je starševski nadzor, ni zatiranje, ki se mu je treba upreti, temveč darilo ljubezni.

 "Orodja za starševski nadzor niso tu zato, da bi našim otrokom odvzela zasebnost. Tu so zato, ker imamo radi svoje otroke in želimo poskrbeti za njihovo varnost."

Ali bi morali starši pri določanju meja uporabe interneta v odločanje vključiti tudi svoje otroke?

Da, zlasti pri starejših otrocih od 10 let. Pogovoriti se boste morali o spletnih straneh, ki jih želijo obiskovati in koliko časa želijo preživeti na spletu. Če so otroci vključeni v odločanje je manj verjetno, da bodo sovražili pravila, ki ste jih določili in se jim uprli.

Toda nekateri otroci bodo še vedno poskušali preseči meje, kajne?

Seveda, to še posebej velja za najstnike. A to je povsem v redu. Starši včasih vidijo znak neuspeha, ko se otroci uprejo njihovim pravilom. Vendar je to napačno razumevanje. V resnici je morda bolje, da majhna uporniška dejanja razumemo kot znak bistrosti in sposobnosti kritičnega razmišljanja naših otrok. Druga pogosta, a napačna predstava je, da starši pogosto mislijo, da morajo svoje otroke vedno osrečiti. Ni potrebno, da so otroci zadovoljni z našimi pravili, vendar morajo čutiti, da jih podpiramo, ščitimo, se z njimi odkrito pogovarjamo in jim zagotavljamo varnost, ki jim je vedno na na voljo.

Ali se morajo starši, ki uporabljajo orodja za starševski nadzor, še vedno pogovarjati z otroki o spletnih tveganjih?

Uporaba aplikacij za starševski nadzor ni način, kako se izogniti težavnemu pogovoru. Ravno nasprotno, uporaba teh orodij lahko privede do pomembnih pogovorov. Aplikacije za starševski nadzor lahko na primer starše opozorijo, da je njihov otrok poskušal obiskati spletno mesto z omejitvami. To ni razlog, da bi starši kaznovali otroka ali poostrili svoja pravila, je pa znak, da se je o nekaterih temah morda treba pogovoriti. Zato tudi uporaba aplikacij za starševski nadzor ne pomeni, da bomo svoje otroke popolnoma obvarovali pred neprimerno vsebino. Lahko jim jo pokažejo prijatelji ali pa jo poiščejo v javnih napravah. Vendar lahko z uporabo aplikacij za starševski nadzor v kombinaciji z odprtimi pogovori omejite njihov dostop do takih vsebin in zmanjšate travme, ki jih lahko povzroči nekaj motečega ali neprimernega na spletu.

"Z otroki se moramo o internetu pogovarjati že od zgodnjega otroštva. Pogovarjati se moramo o različnih stvareh, ki jih je mogoče najti na spletu in otrokom omogočiti, da se učijo. Prav tako pa jim moramo dovoliti, da nas poučijo o lastnih izkušnjah in nam povedo, zakaj uživajo na spletu. Na ta način otroci postanejo aktivni udeleženci, ki so samozavestni, saj vedo, da se lahko zanesejo na svoje starše, ko jih potrebujejo. Starši morajo omogočiti stabilnost - ne le s pravili in omejitvami, temveč tudi z empatijo in dolgoročno odprto komunikacijo."

Ali starši ne morejo zaupati svojim otrokom, da ne bodo obiskovali neprimernih spletnih strani ali se obnašali nevarno?

Zaupanje in zaščita se ne izključujeta. Otrokom lahko zaupamo, da bodo odgovorni in varni, vendar si moramo po najboljših močeh prizadevati tudi za varnost njihovih izkušenj. Lahko celo rečemo: "Ko greš na računalnik, lahko počneš različne stvari - igraš igre, se pogovarjaš s prijatelji, se učiš. V tem smislu imaš svobodo in zasebnost. Mi samo skrbimo, da vas drugi, ki nimajo našega zaupanja, ne prizadenejo." Aplikacije za starševski nadzor otrokom ne jemljejo zasebnosti, temveč le omejujejo dostop do spletnih mest ali vedenja, ki presegajo varno mejo.

Kaj če otroci rečejo: "Ampak moji prijatelji lahko več časa preživijo na svojem telefonu in obiskujejo spletne strani, ki jih želijo"?

Lahko rečemo, da je vsaka družina drugačna in da ni nič narobe, če imamo različna pravila za uporabo interneta. Po drugi strani pa nas lahko, če naš otrok uporabi ta argument, spodbudi k razmišljanju: "Ali so naša pravila razumna ali preveč stroga?", kar je dobro. Dostop do informacij je pravica, ki jo ima vaš otrok. Če smo preveč restriktivni in mu dostop do informacij preprosto onemogočimo, lahko kršimo njegove pravice in mu otežimo učenje varnega in kritičnega dela z internetom. Če pa dobro premislimo in svoja pravila utemeljimo z razumom, lahko otrokom bolje razložimo svoje stališče. Morda se bomo morali le sprijazniti, da z našimi odločitvami morda ne bodo povsem zadovoljni, vendar se to presenetljivo pogosto ne zgodi. Raziskava EU Kids Online kaže, da v večini držav večina otrok upošteva priporočila staršev glede varne uporabe interneta. 

"Celo Bill Gates in Steve Jobs, nekatera izmed najbolj znanih ljudi na področju tehnologije, sta omejila čas, ki ga otroci preživijo pred zaslonom. Ko bodo naši otroci želeli primerjati svoj položaj z drugimi, jim lahko rečemo: "Tudi tisti, ki so izumili te tehnologije, vedo, da jih je treba uporabljati razumno in v določenih mejah.""

Če moramo otrokom omejiti dostop do interneta, ali to pomeni, da je spletni svet kot celota nevaren?

Nikakor ne. Priložnost in tveganje gresta pogosto z roko v roki. Družbeni mediji lahko otrokom koristijo na več načinov - lahko komunicirajo s prijatelji, se izražajo in raziskujejo svojo ustvarjalnost. Seveda pa obstajajo tudi tveganja, ki se jih morajo starši zavedati, na primer spletno ustrahovanje ali zalezovanje. Če pa se starši osredotočajo le na nevarnosti, lahko svoje otroke prikrajšajo za številne priložnosti. Aplikacije za starševski nadzor omogočajo otrokom, da uživajo v prednostih interneta, hkrati pa odpravljajo nekatera možna tveganja.